​Vrnila nama je najino hčer

Svojo hčer sva zaupala priprošnji Montse Grases.

Častitljiva Montse Grases
Opus Dei - ​Vrnila nama je najino hčer

Naša družina ima velik dolg do Montse Grases. Imava tri čudovite hčere. Toda ena izmed njih, stara 18 let in lepo vzgojena, se je med poletnimi počitnicami začela družiti z neko novo skupino prijateljev, med katerimi je bil tudi fant, v katerega se je do ušes zaljubila …

Šlo je za človeka z mnogimi problemi: jemanje in preprodaja mamil, nasilje, spolno nadlegovanje … Star ni bil več kot 20 let, imel pa je “bogat življenjepis”. Zaradi tega slabega vpliva se je značaj naše hčere začel spreminjati. Ni bila več ista kot prej, to smo videli mi in naši prijatelji.

ZARADI TEGA SLABEGA VPLIVA SE JE ZNAČAJ NAŠE HČERE ZAČEL SPREMINJATI.

1. januarja lani se nam je zlagala, da gre na zabavo, a se ni vrnila domov. Vsi iz sebe smo jo iskali in jo klicali po telefonu. Predstavljali smo si, da leži v kakšnem obcestnem jarku. Ko smo jo uspeli dobiti na telefon, nam je odgovorila, da se ne namerava vrniti in da je pri svojem prijatelju: “Ne prenašam vas,” je rekla dobesedno. Večja bolečina od te ni mogoča. Svet se nam je podrl. Še pri božični večerji smo bili skupaj in nihče ni slutil česa podobnega.

Naslednjega dne smo se odpravili k njim domov. Fant je živel z materjo, ki je zelo dobra žena in je prav tako zaradi svojega sina prestajala pravo kalvarijo. Najina hči je bila tam, vendar ni privolila v pogovor. Spomnim se, da sem rekel svoji ženi: “Eno hčer sva izgubila.” V naslednjih dneh sva še naprej poskušala. Na zadnje sva jo prepričala. Srečanje je bilo zelo trpko; bila je drug človek, vendar sva jo uspela pregovoriti, da se je vrnila domov. Nisva popuščala in sva brez pogajanj določila pravila obnašanja.

Meseci so minevali in kljub mnogim nasvetom in zgledom, ki smo jih vsi nudili, ona ni upoštevala naših besed. Vzdušje doma je postalo nevzdržno. Drugi dve hčeri, od katerih je prva poročena in ki še vedno živita skupaj z nami, sta bili čisto na koncu. Moja hči je še vedno hodila s tistim fantom. Zjutraj je odhajala od doma in se vračala šele zvečer. Velikokrat je prišla nazaj objokana, ker se je z njim sprla. Zredila se je, nehala je skrbeti zase, pustila je šolo in celo vrgla knjige v smetnjak.

VZDUŠJE DOMA JE POSTALO NEVZDRŽNO.

V načrtu sem imel duhovne vaje v bližini mesta, kjer stanujemo, in sem jih nameraval odpovedati zaradi tako napete situacije pri nas doma, toda moja žena je vztrajala na tem, da grem, in tako sem tudi storil.

Prvi dan pred sveto mašo sem iz omare vzel evangelij in, ko sem ga odprl, je na tla padla podobica Montse Grases. Prvo, kar mi je prišlo na misel, je bilo: “Montse, pomagaj ji! Če že ona ne more ali noče, naj jo pusti njen fant.” Bil sem prepričan, da je bila moja hči nora na tega fanta, vendar je glede na to, kako je z njo ravnal, on ni imel rad.

Dve uri kasneje sem poklical ženo (…), da ji povem, da sem začel najino hčer priporočati Montse Grases. Ona pa me je prekinila: “Tega ne boš verjel. Fant je poklical najino hčer in ji povedal, da noče več imeti stikov z njo.” Srce mi je zastalo. Od veselja in navdušenja sem vzel v roke knjigo o Montse ter jo prebral naenkrat od začetka do konca.

V teh mesecih je moja hči še enkrat vse premislila. Neštetokrat je prosila za odpuščanje, ker nam je povzročila trpljenje, še posebej njeni materi; zaveda se norosti, v katero se je spustila. Vrnila se je k študiju in celo zaključila letnik z dobrimi ocenami, obenem pa je začela delati, da bi kaj zaslužila. Ponovno je isto srečno dekle kot prej. Prav nič ne dvomim, da nam je posredovanje Montse Grases pomagalo dobiti najino hčer nazaj. Prepričan sem, da jo bomo nekega dne videli na oltarjih. Hvala, Gospod. Hvala, Montse.

F. S. H., 2. junij 2015