Pristojnosti prelata Opus Dei

V tem članku so opisane pristojnosti prelata Opus Dei glede laikov in duhovnikov, inkorporiranih v prelaturo.

Prelat

Statut prelature Opus Dei pravi, da mora prelat za vernike prelature biti učitelj in oče, ki resnično ljubi vse po Kristusovem srcu, jih oblikuje in vžiga z gorečo ljubeznijo ter rad razdaja svoje življenje zanje (prim. Statut Prelature Opus Dei, 132, §3).

Prelat vodi prelaturo kot lastni ordinarij in pastir (prim. Zakonik cerkvenega prava, kan. 295, in Apostolska konstitucija Ut sit, 28. 11. 1982, IV. člen). Njegova jurisdikcija je zato analogna jurisdikciji krajevnih škofov: zaupan mu je majhen del božjega ljudstva, nad katerim ima redno lastno oblast (se pravi ne pooblaščeno niti namestniško) za izpolnjevanje specifičnega cilja prelature. Tako kot pastirji drugih cerkvenih območij (škofij, ordinariatov itd.) je odvisen od papeža, v tem primeru preko Kongregacije za škofe.

Odnos med prelaturo in krajevnimi cerkvami zaznamuje občestvo med pastirji ter komplementarnost in sodelovanje pri evangelizacijskem poslanstvu Cerkve. Oblast, ki jo nad verniki prelature ima prelat, in oblast, ki jo ima nad njimi krajevni škof, sta iste teološke narave, vendar je med njima funkcionalna razlika: oblast prelata se nanaša na posebno pastoralno poslanstvo, zaupano prelaturi, medtem ko je škof pristojen za običajno pastoralno oskrbo vseh vernikov. Inkorporacija neke osebe v prelaturo ne omeji niti ne zmanjša jurisdikcije škofa nad to osebo. Verniki laiki prelature so pod oblastjo krajevnega škofa glede vsega, kar je splošno določeno za običajne vernike. Po drugi strani pa ti verniki laiki Opus Dei, tako kot vsak katoliški vernik, uživajo svobodo in osebno neodvisnost v svojih odločitvah glede časnih zadev: poklicnih, političnih itd. (prim. Statut, 88, §3).

Specifična jurisdikcija prelata se izvaja tako nad kleriki, inkardiniranimi v prelaturo (verniki Opus Dei, ki po opravljenem potrebnem izobraževanju svobodno sprejmejo duhovniško posvečenje), kot nad laiki (prim. Sv. Janez Pavel II., Apost. konst. Ut sit, III. člen; Govor, 17. 3. 2001).

Poleg tega, kar sledi iz inkardinacije v duhovniški zbor prelature, ima glede duhovnikov prelat ob sodelovanju s svojimi vikarji pristojnost, da med njimi primerno porazdeli različne pastoralne naloge, ki so lastne prelaturi (prim. Statut, 50). Obenem ima dolžnost skrbeti za njihovo stalno izobraževanje (teološko izpopolnjevanje, duhovna in pastoralna priprava), za njihovo preživljanje in za pomoč v primeru bolezni ali starosti (prim. Statut, 54-55).

Glede laikov, inkorporiranih v Opus Dei, se prelatova oblast nanaša na splošno usmerjanje izobraževanja ter na duhovno in specifično apostolsko pomoč v zvezi z njihovim služenjem Cerkvi in izpolnjevanjem duhovnih ter apostolskih obveznosti, izhajajočih iz inkorporacije v prelaturo.

Ta pastoralna skrb se izraža predvsem v obliki nasvetov in spodbud. V okviru pravic in dolžnosti splošnega prava in tistih, ki so določene v statutu prelature, mora prelat posebno pozornost posvečati izpolnjevanju pravnih predpisov, ki se nanašajo na Opus Dei, in še posebej zvestemu izvrševanju določb Svetega sedeža (prim. Statut, 132, §§2 in 5). Apostolsko delo prelature je v korist krajevnim cerkvam, v katerih se opravlja. Vikarji prelature vzdržujejo stike občestva s teritorialnimi cerkvenimi oblastmi (prim. Statut, 174, §1).

Gabriela Eisenring