Na kateri točki so trenutno zgodovinske raziskave o Jezusu?

Danes precej bolje poznamo zgodovinski in literarni kontekst, v katerem je živel Jezus in v katerem so bili napisani evangeliji.

Jezus Kristus

Odkar so pri preučevanju evangeljskih besedil v 19. stol. uporabili nove metode zgodovinske znanosti, je šla raziskava o Jezusu skozi različne stopnje. Potem ko je zgodovinska raziskava premagala začetne razumske predsodke in izjemno kritične metode, ki so prevladovale velik del 20. stol., so v sedanjosti veliko bolj naklonjeni in odprti do nje. Presegli smo skepticizem, kamor se je približno na polovici prejšnjega stoletja uvrščala raziskava o Jezusu (glej: Kaj pravzaprav vemo o Jezusu?).

Danes precej bolje poznamo zgodovinski in literarni kontekst, v katerem je živel Jezus in v katerem so bili napisani evangeliji. Strokovnjaki bolje poznajo medzavezno literaturo oziroma dela iz judovskega sveta za časa Jezusa in evangelistov (komentarji o svetopisemskih knjigah in prevodi v aramejščino, besedila iz Kumrana, rabinska literatura itd.). To nam omogoča, da pojasnimo, potrdimo in globlje doumemo pripovedi iz evangelijev in podobo Jezusa v judovstvu tedanjega časa.

Drugi viri, ki izhajajo iz grško-rimskega sveta, so nam omogočili boljše poznavanje helenističnih vplivov v Galileji, kjer je živel Jezus, in s tem poznavanje stika palestinske pokrajine s kulturnimi vzorci iz grškega sveta. Poleg tega so pričanja iz apokrifnih besedil, ki so verjetno kasnejšega nastanka od kanoničnih evangelijev, in druga krščanska in judovska besedila iz 2. stol. služila za analizo izročil, na katera se navezujejo te knjige. Prav tako so pomagala pri umestitvi trditev iz evangelijev v kontekst. V raziskavo o Jezusu so vključili tudi nedavne arheološke najdbe, med katerimi so še posebno zanimive tiste, ki prihajajo iz izkopavanj v Galileji in so za naše poznavanje helenizirane palestinske pokrajine iz 1. stol. zelo poučne. Boljše razumevanje virov omogoča tudi uporaba novih metod in eksegetskih ugotovitev (literarnih, kanoničnih itd.), ki so pripomogle k premagovanju omejitev in togosti zgodovinske metode, uporabljene v prejšnjih obdobjih.

Naše zgodovinsko poznavanje Jezusa je torej vedno bolj temeljito. Evangeliji so zato vredni zaupanja in nepristranski zgodovinar lahko v njih odkrije celoto Jezusovih gest, besed, dejanj, s katerimi je izrazil posebnost svoje osebe in svojega poslanstva.

Bibliografija: J. CHAPA, History and Jesus of Nazareth, v: I. OLÁBARRI, F. J. CASPISTEGUI (ur.), The Strength of History at the Doors of the New Millenium. History and other Human and Social Sciences along XXth Century (18992002), Eunsa, Pamplona 2004, str. 453−505. F. VARO, Rabí Jesús de Nazaret, BAC, Madrid 2005.

  • Juan Chapa
  • Copyright © Ediciones Rialp S. A.